Jaz, bralec

V želji, da bi ohranil zastavljeno večplastnost bloga, sem se odločil odpreti rubriko. Poimenoval sem jo Bralni dnevnik, v njej pa bom vsak konec meseca zvesto poročal o prebranih knjigah in stripih. Z vami bom delil svoje poglede in stališča, nizal vzporednice med fikcijo ter svojim življenjem, tu in tam pa bom navrgel tudi kaj fun trivie.

Prav bi bilo, da vam najprej, kot uvod v vse prihodnje objave, predstavim svoje bralne navade in preference. Z discipliniranim branjem sem začel v zgodnjih najstniških letih, času, ko se je treba boriti z mladostno domišljavostjo. Spomnim se še prve knjige, ki je name naredila velik vtis: Beli očnjak Jacka Londona je prebudil v meni pustolovskega duha in močno vplival na uporniška leta, ki so sledila. Moja bralna strast, že spočetka velika, se je tako le še večala; prebral sem vse, kar mi je padlo pod roke, bodisi Zveste prijatelje, doktor romane ali Čehovo dramatiko. Razvil sem navado večernega branja, udobno pokrit v svoji postelji, čemur se še danes rad predajam.

Potem je prišla angleščina, prevladujoči jezik v moji osebni knjižnici. Začel sem s poduhovljenim šundom iz šole Carlosa Castanede, kmalu pa presedlal na izključno pustolovske romane, ki so bili nekakšna predpriprava na špehe iz fantasy žanra. Ti so me s svojimi zgodbami o zmajih in čarodejih tako prevzeli, da za določen čas nisem maral za karkoli drugega. Obsedenost je trajala, vse dokler nisem odkril Johna Steinbecka in njegovih Sadov jeze. To je bil Roman, prvo véliko delo, ki mi je prekrižalo pot. Z nezaupljivostjo do svojih zmožnosti sem se lotil tega velikega podjetja; bogata deskriptivnost in vključitev ruralne govorice sta v meni zbujali strah, me silili k vdaji. Il a fallu du cran, du courage et du temps, če si lahko sposodim Dalido, da sem premagal strah pred ameriško klasiko.

Ko sem postal domač v angleškem jeziku, sem vajo ponovil z nemščino, francoščino in španščino. Med temi potmi obstajajo razločki, pri vseh pa je šlo za isto poanto – trmasto vztrajanje do dokončnega izničenja strahu. Danes še kar največ berem v angleščini (približno 40%), sledi francoščina (30%), za njo španščina (15%),  preostalo petnajsterico pa predstavljajo nemščina in drugi jeziki.

Knjige si sposojam, kupujem v knjigarnah – fizičnih in spletnih -; berem jih sede, leže, doma, v vlaku in med predavanji. Mislim, da sem že presegel tisoč prebranih knjig, če ne, pa moram biti že presneto blizu. Moje bralne seanse trajajo od nekaj minut do številnih ur. Najljubši avtorji: Dostojevski, Flaubert, Moravia, Butor, Calvino, Hamsun, Joyce in Bernhard. Prisegam na dvajseto stoletje. Ne uporabljam bralnih zaznamkov, s knjigami ne ravnam vedno lepo. Največ vem o francoski romantiki in ruskem realizmu. Ultimativni pregrešni užitek: Amélie Nothomb (prebral vsa dela). Najljubša neleposlovna dela: Heidegger – Bit in čas, Parmenid; Descartes – Meditacije; Berkeley – Trije dialogi med Hylasom in Philonousom; Freud - Vic in njegov odnos do nezavednega; Kierkegaard – Strah in drget; Michelet – Zgodovina francoske revolucije; Leibniz – Monadologija; Châtelet – Živeti in misliti kot prašiči. Nepozabno doživetje: Belle du Seigneur Alberta Cohena. Bralni rekord: devet knjig v enem tednu.

Toliko besed za eno preprosto dejstvo – rad berem. Bralci mojega nekdanjega bloga veste, da sem tudi filmofil, a filmi zame niso kaj več od preganjanja dolgčasa. Knjige, te pa so nekaj drugega; zame predstavljajo strast, predanost, napor in užitek. Zadovoljujejo tako mojo vedoželjnost kot željo po sprostitvi.

Nikoli ni prepozno pričeti z branjem. Če je kaj verjeti Borgesu, so nebesa ena sama velika knjižnica. Ne sliši se slabo, pravim jaz – bralec.

avtorska (Sečoveljske soline)

  • Share/Bookmark

6 odgovorov to “Jaz, bralec”

  1. Bostjan B. komentira:

    O, lepo, kapo dol. Ni vas vec veliko takih, pomojem; no nekaj jih se poznam, ampak da bi pa brali v vec jezikih, to pa ne. Tudi sam rad berem angleske knjige, ker pa drugih jezikov ne poznam, je to vse.

  2. marko komentira:

    z uzitkom sm prebral tvoj blog in se res nadejam drugih. vidm, da lahko par idej dobim pri tebi. tudi sam berem v razlicnih jezikih in podobna neleposlovna dela. kako ti pa sede Erich Fromm?

  3. pitija komentira:

    O super, z veseljem sem prebrala in bom rada sledila nasvetom kakšne kjige naj še vzamem v roke. Zelo rada berem, posebno še pozimi, ko zunaj rahlo naletava sneg. Ti užitki so zame nepozabni. Seveda ne berem v tujih jezikih, kajti ne obvladam ga toliko, da bi vse lahko razumela. Upam, da je nekaj od teh tudi v slovenščini. Z veseljem bom poiskala to literaturo. Hvala za dobre smernice.

  4. beautrey komentira:

    Boštjan: mja, žal je pač tako, da veliko zanimivih, obskurnih knjig ostane neprevedenih, tako da je kar priročno znati par jezikov :)

    Marko, hvala. Od Fromma sem doslej prebral le Imeti ali biti in vtisi so dobri. Bom zagotovo posegel tudi po drugih delih.

    Pitija, you’re welcome :)

  5. Nina komentira:

    Vsak bi moral imeti vsaj eno tako strast…

  6. beautrey komentira:

    Bo že držalo, I guess :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !