Arhiv za ‘ moje fotke’ Kategorija

Cosa c’è?

Ponedeljek, Februar 22nd, 2010

za povečavo klikni na sliko

  • Share/Bookmark

fotki: Mir in gibanje

Nedelja, Oktober 18th, 2009

  • Share/Bookmark

Ko drugi gledajo košarko …

Sobota, September 19th, 2009

… jaz rišem. Preveč sem živčen, da bi lahko spremljal tekmo.

Delal sem Slepko Paula Stranda. Po končanem risanju je bilo še potrebno delo v Photoshopu, saj bi brez filtra topaz-dramatic, ki poveča kontrast in detajle, risba bila videti znatno slabše.

V svoji interpretaciji sem želel žensko napraviti manj nesrečno; upam, da sem pri tem bil uspešen.

  • Share/Bookmark

Myself When I Am Real

Petek, September 4th, 2009

  • Share/Bookmark

V družbi starodavnih vinilk

Sobota, Avgust 29th, 2009

Splača se preživljati vikende v rodnem mi mestu. Poleg idealnih učnih pogojev in prijetne družinske atmosfere imam možnost vohljati po knjižnih in glasbenih zbirkah svojih staršev. Danes sem se odločil, da po mnogih letih spet odprem omaro z očetovimi vinilkami. Skorajda sem že pozabil, kakšno glasbo je poslušal v mladosti; že lep čas najbolj uživa ob smooth jazzu in Astrud Gilberto, tako da sem nehote zgradil predstavo, da ga takšna glasba spremlja že vse življenje.

Ne bi se mogel bolj motiti. Ob preučevanju njegovih vinilk sem po dolgem času zopet ugotovil, kako raznoliko glasbo je poslušal. Veliko je rocka in folka, moč je najti tudi (kvaliteten) new age, dostojno pa sta zastopana tudi jazz in klasika.

Sledijo slike highlightov zbirke. You know the drill – za povečavo kliknite na slike.


EDIT: slike so absolutno prevelike; v prihodnjih dneh jih bom resizeane spet objavil

Približno polovica zbirke. Na levi, sredi naslovnice, se vam nasmiha Jacqui McShee, pevka britanske grupe Pentangle. Le kaj vse se še skriva v kupu preostalih albumov? (več …)

  • Share/Bookmark

Jaz, bralec

Četrtek, Avgust 27th, 2009

V želji, da bi ohranil zastavljeno večplastnost bloga, sem se odločil odpreti rubriko. Poimenoval sem jo Bralni dnevnik, v njej pa bom vsak konec meseca zvesto poročal o prebranih knjigah in stripih. Z vami bom delil svoje poglede in stališča, nizal vzporednice med fikcijo ter svojim življenjem, tu in tam pa bom navrgel tudi kaj fun trivie.

Prav bi bilo, da vam najprej, kot uvod v vse prihodnje objave, predstavim svoje bralne navade in preference. Z discipliniranim branjem sem začel v zgodnjih najstniških letih, času, ko se je treba boriti z mladostno domišljavostjo. Spomnim se še prve knjige, ki je name naredila velik vtis: Beli očnjak Jacka Londona je prebudil v meni pustolovskega duha in močno vplival na uporniška leta, ki so sledila. Moja bralna strast, že spočetka velika, se je tako le še večala; prebral sem vse, kar mi je padlo pod roke, bodisi Zveste prijatelje, doktor romane ali Čehovo dramatiko. Razvil sem navado večernega branja, udobno pokrit v svoji postelji, čemur se še danes rad predajam.

Potem je prišla angleščina, prevladujoči jezik v moji osebni knjižnici. Začel sem s poduhovljenim šundom iz šole Carlosa Castanede, kmalu pa presedlal na izključno pustolovske romane, ki so bili nekakšna predpriprava na špehe iz fantasy žanra. Ti so me s svojimi zgodbami o zmajih in čarodejih tako prevzeli, da za določen čas nisem maral za karkoli drugega. Obsedenost je trajala, vse dokler nisem odkril Johna Steinbecka in njegovih Sadov jeze. To je bil Roman, prvo véliko delo, ki mi je prekrižalo pot. Z nezaupljivostjo do svojih zmožnosti sem se lotil tega velikega podjetja; bogata deskriptivnost in vključitev ruralne govorice sta v meni zbujali strah, me silili k vdaji. Il a fallu du cran, du courage et du temps, če si lahko sposodim Dalido, da sem premagal strah pred ameriško klasiko.

Ko sem postal domač v angleškem jeziku, sem vajo ponovil z nemščino, francoščino in španščino. Med temi potmi obstajajo razločki, pri vseh pa je šlo za isto poanto – trmasto vztrajanje do dokončnega izničenja strahu. Danes še kar največ berem v angleščini (približno 40%), sledi francoščina (30%), za njo španščina (15%),  preostalo petnajsterico pa predstavljajo nemščina in drugi jeziki.

Knjige si sposojam, kupujem v knjigarnah – fizičnih in spletnih -; berem jih sede, leže, doma, v vlaku in med predavanji. Mislim, da sem že presegel tisoč prebranih knjig, če ne, pa moram biti že presneto blizu. Moje bralne seanse trajajo od nekaj minut do številnih ur. Najljubši avtorji: Dostojevski, Flaubert, Moravia, Butor, Calvino, Hamsun, Joyce in Bernhard. Prisegam na dvajseto stoletje. Ne uporabljam bralnih zaznamkov, s knjigami ne ravnam vedno lepo. Največ vem o francoski romantiki in ruskem realizmu. Ultimativni pregrešni užitek: Amélie Nothomb (prebral vsa dela). Najljubša neleposlovna dela: Heidegger – Bit in čas, Parmenid; Descartes – Meditacije; Berkeley – Trije dialogi med Hylasom in Philonousom; Freud - Vic in njegov odnos do nezavednega; Kierkegaard – Strah in drget; Michelet – Zgodovina francoske revolucije; Leibniz – Monadologija; Châtelet – Živeti in misliti kot prašiči. Nepozabno doživetje: Belle du Seigneur Alberta Cohena. Bralni rekord: devet knjig v enem tednu.

Toliko besed za eno preprosto dejstvo – rad berem. Bralci mojega nekdanjega bloga veste, da sem tudi filmofil, a filmi zame niso kaj več od preganjanja dolgčasa. Knjige, te pa so nekaj drugega; zame predstavljajo strast, predanost, napor in užitek. Zadovoljujejo tako mojo vedoželjnost kot željo po sprostitvi.

Nikoli ni prepozno pričeti z branjem. Če je kaj verjeti Borgesu, so nebesa ena sama velika knjižnica. Ne sliši se slabo, pravim jaz – bralec.

avtorska (Sečoveljske soline)

  • Share/Bookmark

Giant Steps

Petek, Avgust 21st, 2009

Še ena iz Rogaške. Nekaj očetove pomoči pri Photoshopu.

  • Share/Bookmark

Pot do vrha

Torek, Avgust 18th, 2009

Slikano v Rogaški Slatini (športnem centru) z izposojenim Nikonom D3

  • Share/Bookmark

Pont aux lignes fugitives

Nedelja, Avgust 16th, 2009

slikano na Ptuju

  • Share/Bookmark

Stoli, vrata in strebri

Sobota, Avgust 15th, 2009

  • Share/Bookmark